ZAKAJ TO POČNEM, KAR POČNEM?

Že od majnih nog sem čutila klic, da pomagam drugim.

Končala sem srednjo zdravstveno šolo, da bi pomagala bolnim, nemočnim ljudem. Potem sem se hotela povzpeti še višje, da bi lahko pomagala večim ljudem. Sem uspešno zaključila Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo – smer Biokemija s tem namenom, da bom pomagala z raziskavami in dosegla še več ljudi hkrati. Ne bi bila omejena kot v bolnišnici na tistih 10 do 20 pacientov na oddelku ali v ambulanti. Imela sem možnost večjega dosega.

Pomagati pri razvoju zdravila proti raku. Nadaljevala sem z ElektroFuzijami celic na Fakulteti za Elektrotehniko v laboratoriju za Biokibernetiko. Počutila sem se odlično, z vsakim uspešnim poiskusom.

Pa vendar me je življenjska pot zanesla v druge vode. Iz znanstvenih vod v podjetniške.

Ko sva z možem čez noč prevzela družinsko podjetje zaradi nenadne bolezni moževih staršev. Hotela sem pomagati mojim najbližjim (družini in zaposlenim v podjetju). Potem pa seveda našim kupcem naše inovativne mikropivovarne Brewiks (približati jim pivovarstvo, olajšati jim uporabo, izboljšati izkoristke, povečati produktivnost ter nuditi vso pomoč, ki jo potrebujejo).

Pa vendar sem zaradi razdajanja sebe na vse konce pomoč na koncu potrebovala jaz.

Serije izgorelosti, brezvoljnosti, dolga obdobja žalosti, nemoči, brezupa.

Postaviti sem mogla sebe na prvo mesto. Saj veste kaj pravijo na letalih. Najprej nadenite masko sebi in potem svojim sopotnikom. Če boš pomagal sebi boš lahko pomagal potem tudi drugim.

Ko sem se začela srečevati s prebiranjem knjig za osebno ter poslovno rast, sem kaj kmalu ugotovila tudi s pomočjo seminarjev, da denar ni ravno najslabša stvar na svetu.

Namreč z njim sem celo življenje imela ljubeč-sovražen odnos. Bila sem prepričanja, da denar ni vse, da denar pokvari ljudi, da če imaš denar nisi srečen. Pa vendar tudi brez njega ne moreš. Kupi elektriko ali plačaj položnice z ljubeznijo in ponižnostjo. Ne gre, kaj ne?

Odločila sem se, da bom postala finančno neodvisna. Da postanem s pomočjo osebne rasti in finančnega uspeha dobra sila, ki spreminja svet. In če hočeš spremeniti svet, moraš najprej spremeniti sebe. Začeti pri sebi.

Ponosna sem na vse svoje padce, neuspehe in vse dosežke. Prav vsi neuspehi so bili moje najboljše lekcije. Neuspehov ni. Ali zmagaš ali pa se naučiš!

Vsi dogodki in situacije so me pripeljale do tu, da sama presežem sebe in potem to delim z vami. Ne da se baham s svojimi dosežki, ampak dokažem ter pokažem pot kako sem jaz to naredila. Da dokažem, da za svojimi besedami in nasveti stojim in da jih živim.

In da sem tudi vam inspiracija, da tudi vi zmorete!

Da vam pokažem, da če ste trenutno zdaj v podobni situaciji, da niste sami. Mnogo ljudi gre skozi podobne izkušnje. Tudi meni je bilo lažje, ko sem ugotovila, da nisem več sama, da imajo tudi drugi podjetniki podobne izzive. Tako so me inspirirali, se učila iz njihovih napak ter mi ulili pogum, da tudi jaz zmorem, če tudi sem ena skromna Mojca iz Suhorja pri Metliki.

V sloveniji se mi je zdelo, da mi takšni vzori niso bili dostopni. K večjemu sem si mislila, da nisem dovolj vredna, da bi bila v njihovi družbi. Po parih letih osebne in finančne rasti mi je uspelo priti v njihove kroge. Na kar sem ugotovila, da vsi govorijo le o mindsetu.

In potem sem vložila ves zaslužen denar v naslednja izobraževanja in mentorje…in vse skupaj se samo potencira. Več kot sem rasla, več kot sem razumela, več kot sem se učila, lažje mi je šlo. Bolj sem lahkotno kreirala svoje življenje. Prišlo je več zadovoljstva, več hvaležnosti, več sreče, več obilja. Ta finančna svoboda, mi je dala svobodo pisanja, v čemer pa sedaj neizmerno uživam.

Kar me pa potem še bolj motivira, da se potiskam naprej pa je, ko gledam ljudi okoli sebe, kako se borijo in mantrajo z vsakim mesecem. Hudo mi je, ker vem kako je to, ko imaš samo 20 eurov na razpolago za celoten tedenski proračun. Pa ustvarjaj. Bolj sem bila v skrbeh, bolj sem bila žalostna, frustrirana, obupana in kar nisem vedela za zakon privlačnosti, sem tega še več dobila. Še več stvari za katere sem bila frustrirana, jezna, obupana. Bila sem v začaranem krogu. Vsak dan, vsak mesec…

Ker v kaj usmerimo večino svojega časa in energije in to podkrepimo s svojimi čustvi (pozitivnimi ali negativnimi) to dobimo.

In zdaj si želim pomagati ljudem, začutiti to svobodo, srečo, ko delaš kar imaš rad in ne zato ker moraš, da preživiš. Čarobna izkušnja zame. In to želim za vas, zate, ki bereš moj blog, bereš moje vrstice. Želim te navdihniti in zbuditi iz tega začaranega kroga.

Vem, da ti ne morem jaz spremeniti življenja. Spremeniš ga lahko sebi samo ti.

S svojo vztrajnostjo in delom. Konec koncev, samo od sebe se ne bo nič naredilo, pa če tudi si ves dan v postelji želiš milijon eurov na računu. Pa če tudi vizualiziraš in narišeš, nalepiš sliko pred nos. Če se ne boš vstal iz postelje, prisluhnil svoji intuiciji, zmigal rit in naredil kar je potrebno narediti, ne bo nič.

Najbolj fascinantno pa mi je bilo, ko sem se dejansko umirila sem dobila odgovor, kaj moram storiti. Preštela sem 5,4,3,2,1 in šla takoj v akcijo.

Ja srečala sem se seveda s strahom, tremo in svojim notranjim glasom, ki mi je govoril: »Kdo pa misliš, da si? Kaj se pa greš? Tega ti ne zmoreš!«

Takrat sem lepo rekla svojemu glasu, če hočem priti do svojega cilja. Pomagati veliko ljudem, moram biti pogumna, moram stopiti na svojo pot.

Najlepše pa mi je bilo vedno takrat, ko sem premagala samo sebe. Ko sem prišla do zidu/ovire/prepreke/problema in ga preplezala, pa če tudi po 100 x poiskusu. Ga preplezala in na vrhu me je čakal najlepši razgled. Najboljše darilo. Nov nivo dojemanja, rasti, spoznanja ter moči.

Tako kot prispodoba s pohodom na hrib.

Ko na vznožju vidiš vrh, nekje daleč. Si rečeš: »Ah kje je še vrh«. In greš, po poti. Se utrudiš, se ustaviš in pogledaš kje si….aaaa, kje je še vrh….in če začneš razmišljati, kako daleč je še, ne zmoreš več, zakaj mi je to treba, postaneš razočaran, siten, se prepustiš negativnim vibracijam in pozabiš uživati na poti, gledati okolico, drevesa, travo, listje, kamne, korenine, rožice, tu pa tam sončni žarek, ki pokuka med drevesnimi krošnjami. Vse lepote, ki so ti bile dane.

Če pa bi gledal korak za korakom, se osredotočal na dih, na zvok ter občudoval naravo okoli sebe bi se kar naenkrat znašel na vrhu. Uspel. Ponosen na svoj dosežek, na razgled, na prijetno utrujenost.

Tako je tudi v osebni in poslovni rasti. V osredotočanju na korak za korakom in dojemanju ter uživanju v prihodnosti, ki se odvija pred taboj.

To je bil zame ker sem vizionarka in »bivša prefekcionistka« najtežje pa vendar najlepše spoznanje.

Da nisem frustrirana, ker še nisem dosegla tistega kar vidim v viziji. Ker vem, da potrebuje čas, da se ustvari. Da je bojša verzija ena kot nobena! Saj za perfekcionistko je moglo biti vse tip top. In je posledično zaradi te miselnosti mnogokrat kakšen projekt zelo pozno zagledal luč kot sicer.

Danes grem korak za korakom, z občudovanjem okolice in svojega življenja ter ob uživanju razvijanja prihodnosti ob meni.

MOJE POSLANSTVO?

Z izobraževanjem in svetovanjem inspirirati posameznike in podjetja, da postanejo boljša različica sebe in da zaživijo svoje poslanstvo.

Prebuditi in osvoboditi ljudi od miselnosti da morajo garati. Ali pa da nečesa ne morejo imeti. Ni nujno, da trdo garaš, da kaj imaš. Koliko ur lahko delaš? Lahko delaš 16-18 ur na dan in se pretegneš na vse pretege, pa ne boš več zaslužil. K večjemu boš izgubil razsodno glavo in zdravje. Dovolj mi je bilo gledanja staršev, kako se borita iz meseca v mesec. Delala sta po 2 službi, da bi lahko preskrbela za nas 3 otroke. Mislim, da nisem nikjer videla bolj garajoča, ponižna in dobrosrčna človeka kot sta moja starša. Hvaležna sem jim za vse lekcije.

Mogoče vam je tabu tema, pa vendar jo bom načela. To je le moje prepričanje, moj pogled.

Ni prav in ni narobe, je le moje prepričanje.

Verjamem v to, da si kot duše same poiščemo v katero družino hočemo. Katera družina nam bo dala vrednote in izzive, da se naučimo, spoznamo in odkrijemo svoje poslanstvo. Tako sem jaz izbrala svoje starše in situacijo, ko je bilo finančno težko, pa vendar sem imela obilje v ljubezni, dobrosrčnosti in dobrodelnosti. To vse kar sem potrebovala, da dajem danes vam. Da si želim in znam pomagati tebi.

Ja seveda, DELATI je potrebno vseeno. Se ODREKATI določenim stvarem/navadam/družbi, VZTRAJATI/imeti disciplino/moč, PASTI na tla, se POBRATI/naučiti nekaj iz tega in DOSEČI ŽELJENO.

Seveda pa je vendar pri vseh strankah, ki jih imam največji izziv: VEDETI KAJ SI ŽELIŠ? UPATI se vprašati KAJ SI ŽELIM?

Tako kot otrok shodi. Gledala sem svoja oba sončka, tik preden sta shodila. Vztrajala sta vedno znova in znova. Nista obupala po parih padcih in praskah. Pa predstavljaj si napor, ki sta ga morala narediti, da so nogice zdržale njihovo telo, da sta se postavila pokonci. Pa jim ni bilo videti, da je to zelo težko. Kar vztrajala sta in vadila in na koncu shodila.

Včasih jemljemo to tako samoumnevno. Hojo, premik rok, nog.

Sama sem imela dobro izkušnjo po operaciji kolena. Kako težko je bilo dvigniti nogo od podlage. Koliko napora sem mogla vložiti, da bi dvignila nogo, pa je nisem niti za 1 cm. Ja terapevtka in jaz sva 3x na dan delali to vajo in na koncu mi je uspelo. Kak dosežek je bil zdvigniti nogo od podlage za 5 cm. Potem pa druge vaje, hoja, rehabilitacija…vsakodnevni napori in rehabilitacija je uspela in moje operirano koleno je kot novo.

Kaj sem s tem hotela povedati? Da za uspeh si je potrebno postaviti cilje, vizualizirati, čutiti, ponavljati, vztrajati, dokler vam to postane navada, vaš način življenja in potem se samo podati na pot, zajeti veter v jadra in uživati v potovanju na poti do osebnega in finančnega uspeha.

Cilj je, da ni treba garati za preživetveni denar ampak služiti denar dobljenega v zameno za izpolnjevanje vašega oz. tvojega poslanstva. Denar za neko storitev ali produkt. In to je stvar s katerega zornega kota gledam jaz. Jaz sem se odločila gledati s pozitivnega vidika, in začela delati na svoji mislenosti in reševanjem nepodpirajočih prepričanj. Ker dogodki samo so, ti daš predznak ali je slab ali je dober.

Vsak ima nekaj, kar ve, vsak ima unikatno izkušnjo in vsak ima svojo zgodbo. Vsak ima nekaj v čemer je dober in čigar storitev, produkt pomaga ljudem na različne načine. In beseda služba ne obstaja več. Ker delaš nekaj kar te osrečuje in te samo od sebe poganja naprej.

Prav zamislila sem se, ko sem petletnemu sinu odgovorila na njegovo vprašanje:« Mami, zakaj moraš delati? Kaj delaš?«

Zajela sem dih s polnimi pluči in mu povedala: »Mami, dela nekaj kar mamico veseli in hkrati mami pomaga veliko ljudem. Da hočem delati, mi je v veselje, ko lahko nekaj dam, v zameno pa pride denar posledično in potem mami plača, da se oblečemo, jemo, da nam je toplo, da imamo počitnice,…«.

Hočem mu že zdaj razložiti, da mami dela, ker si to želi in kaj jo veseli, ne pa zato, da mora da preživimo. Prav presenetila sem samo sebe nad mojim odgovorom. Takrat sem se zavedala, da sem na odlični poti. Ko sem podzavestno povedala, kar sem prej samo v afirmacijah ponavljala 2 leti.

Samo 2 leti je razlike med sedanjim odgovorom in prejšnjim, ko sem razlagala, da mami mora hoditi v službo, da plača račune in njegove igrače in hrano. Ni čudno, da mi je takrat rekel kot 2 letnik, da noče igrač, da bi bil raje z mano.

Sedaj mu pa dovolim, da me opazuje kako uživam v delu in mu kažem ko odrašča, da naj dela tiste stvari ki ga veselijo.

In ni čudno, da ni bilo nikoli več denarja, kot pa izključno samo za plačilo položnic. Saj sem si denar le za to želela, da samo plačam račune. Na to sem se fokusirala. In to mi je vesolje dalo. Vesolje ne ve ali je dobro ali ne. Vesolje samo uresniči po zakonu privlačnosti kar z močnimi čustvi podpreš. In to potem privlačiš kot magnet v svoje življenje.

Zato pa je ta misel na pravem mestu : »Vse kar mislim in čutim danes, je jutri moja realnost«.

Vsak dan si krojimo svoje življenje z našimi mislimi in čustvi.

Finančni USPEH?

Sama sem še iz sistema, ko so nam govorili: pojdi v šolo, pridno se uči, študiraj, diplomiraj in najdi dobro službo, pridno delaj, ne sprašuj ter služi denar. Kupi si avto, za hišo vzemi kredit in se zasužnji do svojega 60 leta.

Nisem pa vedela, da če osebno rasteš, rasteš tudi poslovno in finančno. Ker vsakič ko v podjetništvu dosežeš nek plato, lahko prebiješ in presežeš samo z novim nivojem osebne rasti.

Ja največje odkritje je bilo zame, da je za poslovni uspeh potrebno 80 % osebne rasti in le 20 % poslovne rasti.

In to, da znanje ni moč, ampak kako uporabiš to znanje v akciji. To je moč!

do naslednjič

Dodaj odgovor

Close Menu
×

Cart